O predelu Vancouvra, imenovanem Dowtown Eastside (DTES), sem že pisala: brali ste lahko o mojem sprehodu skozi to četrt med olimpijskimi igrami. A ne glede na to, da sem ga že spoznala od znotraj, iz propadajoče drobovine, sem se vseeno odločila za eno od brezplačnih vodstev po tem območju, ki ga je v tednu brezdomstva organiziral Union Gospel Mission. Bilo je super, ne glede na (nepresenetljivo) kislo vreme in nelagodne prizore.
DTES, kot rečeno, niso samo droge. Kriminal. Prostitucija. Droge. Nasilje. Brezdomstvo. Bizarke. DTES je mozaik ekstremov: na eni strani spolirana in historično prebogata Strathcona, na drugi strani zakotni rokavi “glavne” ulice Hastings, kjer si je nekdo ravnokar zadal rutinski šus. Lične vrstne hišice in zapuščene, razbite bajte. Obljudeni pajzli in petične vinske francoske restavracije. Tisoč in ena lekarna, po urinu zaudarjajoč pločnik, postan parfum prijateljic noči, ležerno postopanje dilerjev, trepljanje po ramenih znanih brezzobih obrazov. Edini (!) prostor za varno vbrizgavanje drog v Severni Ameriki Insite, najtanjša hiša na svetu, najrevnejša poštna številka v Kanadi – vse to je Vancouver. In radi ga imamo.
Zato naj bo tokrat več slik in manj besed.

V DTES se je lani število umrlih zaradi prevelikega odmerka drog menda radikalno povečalo. Bojda je kriva slaba kakovost heroina.

Portside oz. CRAB park: dostopen samo po eni poti, ki vodi skozi središče DTES, a je nagrada na koncu toliko slajša. Park je imeniten.

Woodwards: nekoč veleblagovnica, danes zgodba o uspehu (za večino) z neprofitnimi stanovanji, pisarnami, trgovinami …