Hrana je v Vancouvru draga, in glede na svetovne trende bo – pa ne samo tu – še dražja. Kaj storiti torej s tistimi, ki nimajo dovolj denarja za vsakdanji kruh? Nature’s Path je v sodelovanju s Foodbank v sredo storila en korak v boju s tem: pred umetnostni galerijo je organizirala dobrodelno pop-up tržnico in bife Compassion into action.
Logika je bila enostavna: ves prispevan denar, bodisi za nakupe bodisi za kar tako, bo šel v 100 odstotkih na račun Foodbanka, kanadske različice razdeljevanja hrane lačnim in revnim domačinom. Teh naj bi bilo tu 27 tisoč vsak teden, 26 odstotkov od tega je otrok.
Poleg zastonj juhe, čilija, palačink, kave in drugih ad hoc pripravljenih dobrot je bila zame največja zmaga nakupovalna vreča, za katero si odštel $20 in v njej za to ceno odnesel vse, kar si pač lahko stlačil vanjo. In na ekotržnici je bilo ponudbe neskončno: meni je uspelo not zbasati vse od granol, energijskih ploščic, sojinega mleka, kuharice, jabolk, hrušk, marelic, češenj, kivija, čebule, sladkega krompirja, korenja, avokada, teh in onih kalčkov – skratka, vrednost je gotovo presegala $20! In čeprav so bili kiviji z Nove Zelandije in čebula iz ZDA, je bilo prav vse (baje) certificirano eko. V vsakem primeru pa dobro, okusno in koristno.
Predvsem pa me vedno znova navduši ta duh prostovoljcev tukaj. Resda je bilo super sončno in resda imajo vsi ti ljudje najbrž hude službe in nimajo težav s kešom, ampak … vse prireditve tukaj po mojih občutjih povsem popolnoma furajo prostovoljci. Lepo, lepo je videti ta skupinski duh za skupno dobro.
In za drugi obraz prebogatega Vancouvra, tistega, ki jim glavna skrb ni nedelujoč ekran na iPhone 5 in švic na Lacoste majicah, se ni treba ozreti daleč.