Pinot noir, Oregona vladar

Prav nič se ne gre pritoževati, ko imaš pred seboj takle razgled:

Vinograd. Eden izmed neštetih.

Dobrodošli v Oregonu. V tej zvezi državi sem prvič (in, uganili ste, ne zadnjič!), na obisku pri starših moje drage kalifornijske prijateljice. O Oregonu sem slišala premnogo dobrega, sploh pa sem zadnjih osem mesecev spoznavala tudi njihovo vino, in jasna stvar, da je bilo eno prvih opravil na tem oddihu raziskovanje vinorodnega okoliša. Ki pa ga ni ne konca ne kraja.

Firesteed winery vinograd

Vinskih pokrajin je v Oregonu kar nekaj, in mi smo se tokrat podali v dolino Willamette. Naša toyota prius nas je elegantno peljala mimo neštetih vinogradov, lešnikovih nasadov, rančev, farm trave (prave trave, ne ganđice – v Oregonu menda pridelajo 90% travnatih semen v vsej ZDA), cvetočih polj – ena sama pravljica zahodne obale ZDA, ki jo tako zelo ljubim.

Lešnikovi nasadi

V tem času številne gosi migrirajo na sever in videti jate teh gigantskih ptičev je nekaj preprosto veličastnega.

Obiskali smo kar nekaj vinotek: Eola Hills, Firesteed, Cristom (božanski vrt!), Argyle (oh, cvetoče češnje … ), Erath (Earth + Heart), Sokol Blosser (prvi priimek je češka dediščina). Prvi dve in Erath so bile zame nove, ostale tri pa sem kar pogosto srečevala v svoji prejšnji službici. V vseh, razen v Argyle, smo si radovednost potešili s pokušanjem njihovih izdelkov (Oregon je še posebej poznan po vrsti črni pinot), kjer mi je moje prejšnje delovno mesto prišlo zelo prav; ne samo zaradi poznavanja vin, ampak predvsem v smislu zastonjkarstva! Kdo bi si mislil, da imajo delavci v industriji zastonj pokušino in popust pri nakupu? Blazno kul bonus. Kar pa se tiče vina, našli smo nekaj povprečnih primerkov in kar nekaj izvenserijskih – ti so seveda romali z nami. Najbrž je odveč, če omenim, da je cena steklenice vsaj polovico manjša od tiste v Vancouvru …

Cvetoče češnje pred vinsko kletjo Argyle

Cristom

Sokol Blosser

Povsod so bili izjemno prijazni, kar je samo potrdilo moje mnenje o Američanih, ki si ga ustvarjam od leta 1998. Še najbolj pa v Sokol Blosserju, kjer so samo za nas podaljšali delovni čas za par minut (in nam seveda ponudili zastonj degustacijo in popust na nakup vina), saj smo vpadli v poslopje kakšno minutko čez čas zapiranja. Američani pač vedo, kako se streže strankam in nikoli, nikdar, nikjer jim ni ničesar odveč. To cenim. In uživam.

Vozi me prius v …

Tako kot cenim in uživam vse tole življenje v Oregonu.