Viktorijine skrivnosti

Kot bi rekel nekdo od članov moje ožje familije (pa da ne bomo kazali s prstom): “Zakaj hudiča se vračaš v mesta, kjer si nekoč že bila?!” Legitimen pomislek – pretehtan odgovor: ker je vsakič drugače. Tako je bilo tudi tokrat, ko sem se na svojem mini tour-de-islands ustavila v Victorii, glavnem mestu province.

Chinatown!

Chinatown!

Če verjamete ali ne, ampak Victorijo mi je prvič uspelo obiskati šele pred tremi leti, ko sem se tu mudila med olimpijskimi igrami. Tistega študijskega leta 2005/06 mi to nikakor ni uspelo. Ne vem, zakaj, saj je to mestece na Vancouver islandu oddaljeno le nekaj ur vožnje z busom in trajektom, tako da jo zlahka izkoristiš za vikend izlet.

Kakor koli že, po treh letih sem bila spet tu: v tem malem mestecu (po številu prebivalstva velikosti Ljubljane), kjer bivajo najstarejši Chinatown v Kanadi (in drugi najstarejši v Severni Ameriki, takoj za tistim v San Franciscu), parlament Britanske Kolumbije, univerza, zapuščina Emily Carr in sorodniki pevke Nelly Furtado (ona je najbrž nekje na poti). Baje pa tudi največ duhov.

Fan Tan Alley, najožja ulica v Kanadi

Fan Tan Alley, najožja ulica v Kanadi

Fan Tan Alley

Fan Tan Alley

Victoria je luštno, luštno mestece in me blazno spominja na Ljubljano, torej se v njej počutim zelo domače. Vsekakor je več brezdomcev (menda še več kot v Vancouvru?!) in javni prevoz je dokaj porazen, a vzdušje je enkratno. Downtown je majhen, pester, pisan, obvladljiv in ljubek, nikjer nobenih stolpnic, samo historične zgradbe in spomeniki preteklosti. Res sem se zavedla, kako zelo pogrešam nekaj tako otipljivo starinskega v Vancouvru – biti obkrožen s srednjeveško (ali še starejšo) dediščino, kot jo poznam iz Ljubljane, je res del mene. In za tukajšnje razmere privilegij.

Historična fasada ostaja, vse ostalo bo novo

Historična fasada ostaja, vse ostalo bo novo

Ampak smo se znali primerno “potolažiti”. Ker je bila to moja prva prava prosta sobota po služenju kruha v vinoteki, je bilo treba seveda nujno na – brunch! Želeli sva v famozni Blue Fox cafe, a nisva bili ravno edini s to brilijantno idejo, zato je bila vrsta najmanj za pol ure čakanja, najina želodca (in razpoloženje) pa sta nemudoma potrebovala nekaj hranljivega. Zato sva se podali s trebuhom za kruhom in pristali v prav tako izjemnem lokalu Shine.

Bennys! Eggs Benedict, prekajen losos, hash browns - življenje je prelepo.

Bennys! Eggs Benedict, prekajen losos, hash browns – življenje je prelepo.

Tokratni obisk Victorie bo tako šel v anale kot še en prekrasen dan s prekrasno družbo. In izvenserijsko kulinariko. Zaradi katere bi se še kdaj vrnila.

Domača bučna juha s (kupljeno) focaccio in kanadskim vinom ...

Domača bučna juha s (kupljeno) focaccio in kanadskim vinom …

Advertisements

One thought on “Viktorijine skrivnosti

  1. Pingback: Kjer je dim, tam je sum | Devet ur manj

Komentar?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s