V Vancouvru si lahko tričetrt leta doma, če čakaš na ugodne vremenske razmere. Zato se oni dan nismo povsem nič vznemirjali, da je bilo napovedano sonce, na koncu pa nas je pošteno namočilo. Šli smo v White Rock pa pika.
Prvi postanek po kakšni uri vožnje iz Vancouvra je bil Crescent beach: z malce domišljije si zlahka predstavljamo, da mora biti tole poleti odlična izletniška točka za lokalce. V teh dneh je bila bolj pribežališče sprehajalcev in pasjeljubcev – in megle in mraza in dežja.
Potem pa White Rock. Kraj je sicer rezidenčen, ampak veliko Vancouverčanov prihaja sem prav tako zaradi plaže. Pa tudi zaradi lepe sprehajalne poti ob morju, polno trgovinic, kafičev, restavracij, muzeja (kraj ima pomembno mesto v zgodovini province BC) in, hm, ogromne poslikane (?) bele skale. Tako kot marsikatero mesto tukaj leži praktično na ameriški meji, razgled je (ponovno: ob lepem vremenu!) bojda fenomenalen.
Mi smo prišli zaradi vsega tega, a predvsem zaradi prijetnega druženja s slovensko-kanadskim parom. In seveda zaradi prečudovitega razgleda – na dober brunch.