Letošnje tradicionalno sankanje na Lomu pod Storžičem bom pač zaradi geografske prepreke prešpricala, zato sem si morala poiskati ustrezno nadomestilo. Kdo bi si mislil, da bo to na Cypress mountain – no, ne s pravimi sanmi, ampak dričali smo se pa vseeno!
Dan niti slučajno ni obetal. Mesto je bilo zabasano z meglo, nič bolje ni bilo na začetku vzpona …
Megla, zmerna nevarnost plazov – a res gremo?
… ampak potem se nam je le odprlo. Modro nebo in sonce. Sonce!
Speglane tekaške proge
(D)Ivje
Spremljevalci
Na Cypressu je velika reč snowshoeing (poleg tubinga in teka na smučeh – in seveda smučanja, ampak to na sosednjem hribu), vendar smo se mi na vrh priplazili brez krpelj. Seveda bi bilo lažje, če bi jih imeli, ali pa vsaj pohodne palice, vendar – takle mamo, da smo imeli samo pohodne čevlje, zimske obleke in cel kup dobre volje.
Aaaaaaa.
Mt. Baker (Washington state) v vsej svoji veličini nad morjem megle
Ki je prišla še najbolj prav pri spustu nazaj do avta … Nekateri odseki so pač tako zelo strmi, da nam (mi?) ni preostalo drugega, kot da se spustimo v žabjo perspektivo in prepustimo fiziki. Končno sem le preverila, da so moje hlače nepremočljive!
haha, …velika reč snowshoeing…
to me spomne na katerikoli pohod v snegu v švicarske hribe in komentarje vsakega švicarja, ki smo srečali:
Ohne Schneeschuen?
Ne vejo, da je dobra volja zadosti…;)
lep pozdrav
Važen je biznis! 🙂 Če lahko zaračunaš kakšnih $30 za krplje, zakaj pa ne bi? 🙂
Mogoče uvedeš “snowtrousering” in obogatiš? 🙂 (krasne fotke)
Ja, je za razmislit! Če lahko prodajajo pasta with meatballs za $17, lahko tudi jaz prodam tole 😉 (Hvala … )