Konfuzija? Ne, fuzija.

Očitno je navada železna srajca: tudi v Vancouvru sem se nekako ufurala do novinarskih poslov. Zadnje čase namreč urejam newsletter bloga/portala/prostovoljske obveščevalne platforme BEE Vancity, s čimer tudi hodim po raznih dogodkih z medijsko akreditacijo. Eden takih je bil sinoči v (kje drugje kot) umetnostni galeriji: FUSE, dogodek, ki običajne razstave v galeriji popestri z živimi predstavami, DJ-i in drugimi artističnimi presenečenji.

Glavna tema je letos slonela na obstoječi razstavi fotografa Iana Wallaca, ki je na svojih fotografijah upodobil predvsem “junake z ulic”. Čeprav so sicer oglaševali, naj se prikažemo v opravi svojih herojev, nisem naletela na nobenega supermana ali kaj podobnega. Se je pa dogajalo marsikaj blazno zanimivega, zabavnega in pestrega. Na primer:

Ian Wallace: Clayoquot Protest (9. avgust 1993), 1993-1995. Moda in problemi ostajajo isti.

Varuh časa

Galerijska stavba je lepa

Live art – performans v živo, med obiskovalci

“There is no story”

Demonstracija pisarniške bede v zabavnem odtenku

We did.

Pogled na Robson square

To ni umetnina. Je pa vsekakor umetnost se včasih znajti v galeriji.

Dobra doza kanadske umetnosti in zabave – kjer sem s kupončkom za vino nazdravila še slovenskemu Sv. Martinu. Fuzija kultur, pač.