Jasno je že, da neizmerno ljubim vancouversko kulinarično ponudbo. Tukaj je še en razlog: buča. Buča špagetarica.
V Vancouvru je jesenska ponudba buč neskončna, in ena takšnih, ki jih stežka najdem doma (zaenkrat še nisem imela te sreče?), je tale lepa rumeno-oranžno-zelena buča. Po enourni peki zadeva elegantno razpade na tisoč in en špaget. Če ni to genialno?
Takole pridobljene špagetke lahko stenstate po mili volji – kot bi pač običajne, testeninske špagete. Jaz sem nekako napol sledila temule receptu, in v masleno ponev vrgla ingver, česen, šalotke, spomladanske čebulice in rožmarin. Potem pa še bučo, sol in poper.
Na koncu dodaš še obilooo nekaj kosov parmezana – et voila! Nizkokalorični špageti so pripravljeni.
Živjo Iva,
hvala za recept, čeprav v Sloveniji najbrž ni moč priti do teh buč. Izgleda pa zelo okusno :-)! Rada bi ti samo rekla, da zelo uživam v tvojih postih. Kljub temu, da se ne poznava, jih vedno z veseljem preberem in pogledam čudovite fotke, ki so dodana vrednost tvojih prispevkov.
Lp iz Slovenije, Tanja
Tanja, hvala! Se trudimo 🙂 Ja, buče so zakon. In tu jih je res v izobilju. Ampak najbolj mi je pa smešno, ko Vancouverčanom / Kanadčanom omenim, da je pri nas zaščitni znak bučno olje. Tega tu noben ne pozna, se pa zdi vsem blazno imenitno. Lep pozdrav iz deževnega Vancouvra 🙂