Jasno je že, da neizmerno ljubim vancouversko kulinarično ponudbo. Tukaj je še en razlog: buča. Buča špagetarica.
V Vancouvru je jesenska ponudba buč neskončna, in ena takšnih, ki jih stežka najdem doma (zaenkrat še nisem imela te sreče?), je tale lepa rumeno-oranžno-zelena buča. Po enourni peki zadeva elegantno razpade na tisoč in en špaget. Če ni to genialno?
Po peki je treba ven zbezat semena
Natur špagetki
Takole pridobljene špagetke lahko stenstate po mili volji – kot bi pač običajne, testeninske špagete. Jaz sem nekako napol sledila temule receptu, in v masleno ponev vrgla ingver, česen, šalotke, spomladanske čebulice in rožmarin. Potem pa še bučo, sol in poper.
Na koncu dodaš še obilooo nekaj kosov parmezana – et voila! Nizkokalorični špageti so pripravljeni.
Devet ur manj 
Živjo Iva,
hvala za recept, čeprav v Sloveniji najbrž ni moč priti do teh buč. Izgleda pa zelo okusno :-)! Rada bi ti samo rekla, da zelo uživam v tvojih postih. Kljub temu, da se ne poznava, jih vedno z veseljem preberem in pogledam čudovite fotke, ki so dodana vrednost tvojih prispevkov.
Lp iz Slovenije, Tanja
Tanja, hvala! Se trudimo 🙂 Ja, buče so zakon. In tu jih je res v izobilju. Ampak najbolj mi je pa smešno, ko Vancouverčanom / Kanadčanom omenim, da je pri nas zaščitni znak bučno olje. Tega tu noben ne pozna, se pa zdi vsem blazno imenitno. Lep pozdrav iz deževnega Vancouvra 🙂