… oziroma, če smo iskreni, v katerem koli vremenu. Sploh pa, če je špajzica za vogalom od tvojega bivališča. Tokrat smo se tako podali v Malay Curry House, do katerega imam manj kot deset minut hoda od doma.
Ob prihodu ti super prijazni in ne tako zelo dobro angleško govoreči natakarji postrežejo z lastnim ledenim čajem (mislim, da je bil iz pasijonke – kdo bi vedel, ko pa je bil tako odličen, da sem ga scuzala v minuti). Potem pa smo se spravili nad menu: ker gre za meni ljubo Malezijo, mi je bilo kar težko izbrati med vsemi dobrotami. Ampak odločitev je padla in ne bi mogla začeti bolje kot s slastnim roti chanaijem.
Roti chanai in curry omakica
Čeprav je bila omaka bolj gosta od tiste ta prave – saj veste, kot bi rekli foodieji, It’s SO not authentic! – me je vseeno odneslo tja nekam v Penang. Hmm. Dobro, dalje! Ker lahko po lakso glede na lokacijo pridem kadar koli, sva se s T. odločila za klasiko: delila sva dve jedi. Prva je bila baje famozni chicken rice, ki je svojo največjo slavo požel v Melaki (ja, seveda sem se leta 2009 ustavila tudi tam).
Famozni boneless chicken rice
Ta tukaj ni bil slab. Bil je odličen. Ampak ker ena jed ni nobena, je sledila druga: tokrat coconut curry z morskimi sadeži.
Seafood coconut curry
Malezijski curry je drugačen od tajskega in seveda najbolj znanega indijskega (kjer curry prav za prav pomeni omako in ne jed, kot vemo), ampak važno, da je kokos. Zato sem kar malo zavidala vsem ostalim, ki so se s svojimi laksami utapljali v njem …
Laksa in ledeni čaj
… ampak hej, tale plac za ovinkom me bo še videl!
hmmm, me vzameš naslednjič zraven? 🙂
Na nedeljske ekspedicije si vedno vabljena 🙂
Pingback: Korejski stil brez Gangnama | Devet ur manj