Viva Italija

Za Vancouverčane je ni bolj svete kuhinje, kot je italijanska. Testenine z malo olivnega olja in češnjevci so gurmanski vrhunec, do potankosti se ubadajo, katero vino se poda k pici, in največja mera ponosa jih zadane, ko obelodanijo, da bodo zvečer prijateljem postregli prosciuttoraddichio in aceto balsamico. Kar je za nas študentski futr, je zanje pač suši.

Prav spomnim se fascinacije mojih Kanadčanov leta 2005, ko sem si – kot zgledna študentka – dan za dnem kuhala testnine in rižote. T.i. italijanska kuhinja ima namreč status božanstva, jaz pa nisem vedela, kdo od nas je bolj začuden: oni nad mojimi sposobnostmi ustvarjanja s pašto (?) ali jaz nad njihovim nizkim pragom kulinaričnega zadovoljstva?

Kakor koli obrneš, testenine, na soncu sušeni paradižniki, olive, parmezan, polenta in bazilika kotirajo najvišje. Kdor da kaj nase, kupuje te delikatese na Commercial drive, nato pa vse svoje stvaritve vestno objavi na vseh možnih družabnih omrežjih, da se ja ve, kdo je in in kdo ni. Po možnosti z italijanskimi izrazi, ki jih itak ponavadi izrečejo napačno. (Približno tako, kot se lomijo pri izgovorjavi Gewuertztraminer.) Ampak so vsaj zabavni.

Midva s cimrom sva zato dober miks: ko sem jaz rutinsko vrgla v krop sveže fetuccine z Granville islanda, jih sparila z omakico iz rdeče čebule in paradižnika ter potresla s svežo baziliko, je bil navdušen on; ko me dan za dnem zalaga s sušijem iz svoje restavracije, je na sporedu dolce vita zame.

Advertisements

2 thoughts on “Viva Italija

Komentar?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s