Dan, ko smo se slekli in tekli

Začudenim turistom in neobveščenim lokalcem je tole v soboto najbrž zgledalo kot generalka za prihajajočo veleparado ponosa; mi, insajderji, pa smo vedeli, za kaj gre: za fenomenalen, dobrodelen in oh-in-sploh pozitiven tek v spodnjem perilu pod imenom Underwear Affair.

Za tale tek sem vse mogoče znance, prijatelje in sorodnike buzerirala že od aprila, ko sem se prijavila po prvem uradnem priznanju, da zmorem preteči 10 kilometrov. Pogoj za sodelovanje je bil namreč zbrati vsaj $300 donacij, saj s tem tekom že sedmo leto zapored financirajo raziskave o raku “tam spodaj” – vseh vrstah raka, ki jih pokrivajo spodnjice, torej prostate, jajčnikov, materničnega vratu itd. Te bolezni so kljub ogromni razsežnosti – samo letos naj bi v tej provinci British Columbia med vsemi novoodkritimi raki predstavljali 48 odstotkov – precej, precej podhranjene tako finančno kot informacijsko. Zato s(m)o se slekli – kar v Vancouvru glede na liberalnost ni noben problem.

Ni šlo samo za spodnje perilo, ampak si nase lahko navlekel vse, česar si se domislil. Res. Domišljija je bila prosto na paši.

Mnogi med tekači so bili sami zmagovalci nad rakom ali pa je zaradi njega umrl kdo v družini. Vsi s(m)o bili torej superheroji, ne glede na opravo …

Okrepčitve ni manjkalo …

… prav tako ne študentov maserstva s prostovoljno pomočjo …

… in umetnic za poslikavo telesa …

… še Alica se je zgubila med nami …

… med atleti in debelokostneži …

… in (za)sanjskimi moštvi …

Še nikdar mi ni bilo lažje preteči desetke. In to ne zato, ker sem tekla skorajda brez oblek. Bilo je neverjetno. Nepozabno. Ne samo zato, ker smo tekli vse naokoli zalivčka False Creek, čez most Burrard, mimo Granville islanda in vseh ostalih kotičkov, s katerih je bil razgled na ta edinstveni downtown fenomenalen. Ampak predvsem zaradi namena in vzdušja. Zaradi vsega tega duha prostovoljstva, ki tu puhti iz vseh por. Iz vse te dobrodelnosti, ki je del vsakdana. Ker je treba osveščati in opozarjati na stvari, o katerih nam je nerodno govoriti, saj molk nikomur ne koristi.

In ker si v Vancouvru lahko vse, kar hočeš, pa četudi to pomeni, da sredi centra mesta laufaš z lasuljo, čipkastimi gatami čez spandex hlače in plastičnimi okvirji brez šip.

Zadnja tekmovalka čez ciljno črto

Advertisements

4 thoughts on “Dan, ko smo se slekli in tekli

Komentar?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s