Vedno isto. V Vancouvru sem do zdaj vsega skupaj preživela leto in pol, pa mi še vedno ni uspelo obiskati vseh biserov, ki jih mesto ponuja. Tako sem si danes razbijala glavo: zakaj se že nisem kdaj prej odpravila v Lighthouse park?
Lily v akciji s pogledom na Bowen island
Ta predel v West Vancouvru ponuja (poleg številnih pohodnih poti) fenomenalen razgled na downtown in Lions gate bridge. Če ne bi parka zapirali ob 22.30, bi bila spektakularna lokacija za opazovanje praznika luči oz. ognjemetov, ki bo letos konec julija in začetek avgusta, tako pa sva jo z Lily za skorajda ves dan izkoristili za kraj piknika, fotoseans, vzdihovanja nad osupljivim razgledom in hvatanja braun boje (no, to bolj jaz, ker je Lily vendarle Azijka).
Lions Gate Bridge, Stanley Park, Downtown Vancouver
Pavza z razgledom
Lily v akciji #2, za njo downtown
Neturisti
Starboat cove
Dobila sem totalen deja vu na kofetkanje v Sausalitu nasproti San Francisca pred dvema letoma in pol. Ali pa na strmenje z marine v Berkeleyu dan pred tem. Fleš. Pogledala sem Lily, v jopi, šalu in klobuku. Lokalci pa v kratkih hlačah, japankah in sončnih očalih. Svež vetrc mi je dal jasno znamenje, kje sem. V Kanadi, seveda, sem se nasmehnila. V Vancouvru. Ob Pacifiku. Doma. Vedno isto.
Ponujajoče se robide/maline med pohajkovanjem
PS: Interni štos. Kako veš, da si pravi Vancouverčan? Ko ti je jasno, da je East Van četrt v Vancouvru, West Van pa mesto zase. Da ne govorimo o West Endu.
Pingback: Več kot tržnica | Devet ur manj