Po tedenskem vandranju po Vancouver islandu sem se za nekaj dni vrnila na Tajvan. Na farmo Hazelmere v Courtenay k Sherlene in Lijenu. Ker ne gre zamuditi še ene tržnice v soboto. In ker sta zakonca Hua (skupaj z Basil) ena takih ljudi, od katerih se je težko posloviti za dolgo.
Priprave na ta 14-dnevni dogodek so obsežne in po delu na tej kmetiji mi je jasno, zakaj lahko ekokmetje na tržnici prodajajo kvečjemu enkrat tedensko. Z organizacijo pridelka je praktično več dela kot z gojenjem! Največ dela je (po mojem) s solato oziroma solatnim miksom. Najprej je treba vse sestavine (ki jih je kakšnih deset!) porezati …
… nato oprati …
… pravilno razporediti …

Grahovi poganjki, rukola, listi gorčice, zelena solata, endivja, radič, špinača, mlada blitva, listi rdeče pese, kale, tah tsai …
… in na koncu stehtati na 145 gramov.
Vsak teden je nekoliko drugače. Rabarbara je praktično mimo, a po drugi strani bomo tokrat prodajali bob …
… in sveže jagode.
Neskončno lepo je biti spet tu: sprehajati se po prostranem posestvu, rokovati se z vsem tem čudežom narave (in to brez kakršne koli kemije), opazovati, koliko so zrasli moji “otroci” a la zelena in koruza, čohati to izvenzemeljsko ljubko zlato prinašalko, se pogovarjati z mojima neverjetnima gostiteljema … Nimam več veliko besed. Zato je najbolje, da prilimam še kakšno fotko.
Pingback: Costco: nova nakupovalna izkušnja | Devet ur manj
Pingback: Zen za konec | Devet ur manj