Danes sem objemala drevesa. Oziroma bolje rečeno, glede na njihovo velikost, ona so objemala mene.
Na poti na vzhodno stran Vancouver islanda smo se namreč ustavile v nacionalnem parku MacMillan/Cathedral grove, kjer domujejo ena najstarejših, najdebelejših in najvišjih dreves v Kanadi.
Njihov ponos je gigantska, 800 let stara jelka, ki je precej višja od stolpa v Pisi. In prevelika za moj objektiv.
Les je lep.
Pingback: Zakaj Vancouverčani niso srečni | Devet ur manj