O rožah vem samo to, da jih rada dobivam. Kakšne so, jih prepoznam samo po barvah, o vrstah in sortah nimam pojma. Razen o enih, ki so povrh vsega še roza: o cvetovih japonskih češenj, ki vsako pomlad preplavijo Vancouver.
Vancouverčani jemljejo svojih skoraj 40 tisoč češnjevih dreves z veliko mero ljubezni in spoštovanja, tako da jih vsako leto počastijo s pravcatim festivalom cvetenja. In celo mesto postane še bolj roza (glede na liberalnost do gejevske scene) kot sicer.
Pingback: Nasvidenje prihodnje leto | Devet ur manj