SIN naj bo

Nisem ravno pretirana ljubiteljica javne uprave. Razen kanadske, ki je hitra, učinkovita, prijazna. In javna, če sem pozabila omeniti.

Ena izmed prvih nalog novih prišlekov, kot sem bila z delovnim dovoljenjem working holiday sama, je urediti Social Insurance Number (oz. SIN), ki je nekakšen EMŠO – identifikacijska številka za vse bodoče delodajalce, banke, policijo in podobne uradne organe. V ZDA mu pravijo Social Security Number.

Dokument sem pridobila v Sinclair centru, kjer poleg supernobel šoping centra del historične stavbe zasedajo vladne pisarne. V četrtem nadstropju mi je prijazna receptorka najprej odredila, naj počakam na svojem mestu na prostega uslužbenca, in ni minilo nekaj minut (oz. komaj sem prebrala dve strani v knjigi), že sem sedela pred azijsko izgledajočo gospodično. Povprašala me je po imenu moje matere in njenem dekliškem priimku, pa po imenu in priimku mojega očeta, preletela moj potni list, vpisala moj trenutni naslov, še enkrat preverila podatke, nekaj pobrkljala po računalniku – in izustila: “Izvolite, tu je vaša SIN številka. Izpisek dobite zdaj, dejansko kartico pa v nekaj tednih v vaš poštni nabiralnik.” Vse skupaj je trajalo kakšne štiri minute in pol.

Spomnila sem se na Kanadčana, ki mi je sredi Tajvana ves obupan razlagal, kako je tajvanska birokracija počasna in zapletena. Dobrega se človek hitro navadi.

Advertisements

Komentar?

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s